Četrtek, 19. 9. 2024, je bil za šesto-, sedmo- in osmošolce zelo kulturen dan. V glavnem mestu smo si najprej ogledali gledališko predstavo Prepelka, potem pa še raziskovali zbirke v Narodnem muzeju in Narodni galeriji. Podrobno pa je šlo takole:
Vsi učenci smo malo pred deseto uro dopoldan vstopili v Slovensko mladinsko gledališče, kjer smo v preddverju pustili svojo garderobo in vstopili v dvorano. Nestrpno smo pričakovali, kakšna bo predstava, o kateri smo se že prej pogovarjali pri pouku slovenščine.
Zelo smo uživali v muzikalu, kjer je glavno vlogo odigrala Irena Yebuah Tiran in nas očarala s prelepim glasom. Imela je vlogo begunke, ki z očetom živi pri slovenski družini. Večina govorjenega in petega besedila je bila v verzih. V vlogi Matije Pajka je bil Matej Zemljič, ki smo ga zaradi zanimive gledališke maske komaj prepoznali. Izstopali so tudi kostumi. Gledalci smo lahko v predstavi sodelovali.
Šestošolci smo se po predstavi odpravili v Narodni muzej Slovenije. Ogledali smo si stari Gutenwerd, veliko posod in kovancev ter kako so izdelovali usnje in krzno. V naslednji sobi so pekli kruh in mleli žito. Videli smo tudi lončarsko delavnico, lahkega konjenika in razne filmčke. Nato smo se odpravili v laboratorij in delavnico za konzerviranje in restavriranje. Po ogledovanju delavnic smo se odpravili v knjižnico. Vodič nam je pokazal različne knjige. V največji knjigi so bili napisani vsi časopisi iz leta 1900. Knjige so imele neprijeten vonj. Knjiga z različnimi vzorci je imela vonj po paprikašu. Knjige so bile napisane v zelo različnih jezikih. (Ava Košec, 6. c)
Sedmošolci smo se odpravili v Narodni muzej Slovenije raziskovat Arheologijo pa te fore. Razdelili smo se po razredih. Vsak razred je imel svojega kustosa oz. kustosinjo. Muzej je zelo zanimiv, ker ima vsako sobo ali dve za svoje zgodovinsko obdobje. Najprej smo si ogledali, kako je izgledal Rim. Videli smo muzejski posnetek Emonca in povohali rimsko omako (zelo je smrdela). Nato smo zajadrali v srednji vek, kjer smo lahko prijeli ponaredek meča in poskusili ugotoviti njegovo težo (težek je bil okoli 2 kg.) Meni najbolj zanimivo je bilo okostje še ohranjeno v grobu. Ogledali smo si tudi mumijo in povonjali mešanico zelišč s katerimi so namazili pokojne pomembne ljudi. Na koncu smo si pa ogledali deblak s katerim so potovali čez jezera in reke. Najbolj čudno se mi je zdelo ko sem videl starodavno piščal iz prazgodovine ki je bila zelo manjša kot sem si jo zamislil da bo. (Andrej Marinšek, 7. c)
Osmošolci so raziskali zbirke v Narodni galeriji.