Mednarodni projekt Life lynx se v marcu 2024 zaključi. V petletnem sodelovanju OŠ Naklo smo že drugič lahko obiskali risjo oboro na Jelovici. V vseh letih sodelovanja v projektu, smo učence seznanjali z dogajanji v projektu. Vsakoletne aktivnosti in večkratne strokovne delavnice, ekskurzije v Pivko ali na Jelovico so velikim skupinam učencev OŠ Naklo omogočile boljše spoznavanje življenja naše velike zveri, risa.
Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija je bila pred začetkom projekta izredno majhna in izolirana. Posamezni osebki pa so si bili med seboj zelo sorodni, pogoste so bile tudi genetske napake. V tem projektu so v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter s tem preprečili izumrtje naše populacije. Hkrati smo se v projektu zavzemali za ohranjanje seznanjanja javnosti in ključnih deležnikov, med katerimi so zelo pomembni prav naši otroci, učenci OŠ Naklo. Za ohranjanje zdravih in uravnoteženih ekosistemov so zelo pomembne tudi velike zveri. Naši nenehni človeški posegi v naravo in marsikdaj premalo razsodno upravljanje in gospodarjenje z naravo, puščajo velike in globoke sledi v okolju. Ne pozabimo, da imamo »naš« planet le v začasnem »najemu« in vse prepuščamo našim mlajšim generacijam, lastnim potomcem.
Projektna ekipa je redno obveščala učitelje koordinatorje o vseh ključnih dogodkih, ulovih, izpustih pripeljanih risov. Sproti so nas obveščali, kaj se z varovanimi risi dogaja, kje se gibljejo, kaj plenijo in koliko mladičev naj bi že imeli. V okviru pouka naravoslovja v sedmem in devetem razredu, pri izbirnem predmetu in interesni dejavnosti, je dobljene podatke učiteljica koordinatorica delila z učenci. Nekateri učenci so zelo podrobno spremljali doseljene rise na gorenjskem območju.
Do konca januarja bodo Mladi varuhi risov OŠ Naklo pripravili različne delavnice in z njimi še dodatno poskušali predstavili risa kot nepogrešljivi člen naših gozdov. Torej se vidimo konec januarja 2024 na dogodku ob zaključku projekta Life lynx, na katerega vas že sedaj prijazno vabimo.
Koordinatorica projekta na OŠ Naklo mag. Špela Eržen
Jesenska strokovna ekskurzija Mladih varuhov risov na Jelovico
Na čudovit sončen dan v sredo, 18. oktobra 2023, smo se učenci, po tehničnem dnevu, odpravili na Jelovico, da bi izvedeli več o velikih zvereh. Udeležili smo se treh delavnic v okviru projekta Life Lynx, v katerega je vključena naša šola, predavali so nam biologinje in lovec za velike zveri iz tega projekta.
Od točke, kjer nas je odložil avtobus, pa do obore in jase sredi gozda, na kateri so se izvajale delavnice, smo morali kakšnih petnajst minut hoditi v rahel klanec, a ni bilo sile. Na jasi so nas že čakali člani projekta. Najprej smo se razdelili v tri manjše skupine, da smo lahko lažje sodelovali v delavnicah, ki so nam jih pripravili.
V prvi delavnici so nam bile na splošno predstavljene velike zveri, se pravi ris, medved in volk. Od njihovega opisa nama je bilo najbolj všeč, ko nam je biologinj dala v roko kožuh volka in medveda, ter lobanje vseh treh zveri. Razložila nam je tudi, kako delujejo sledilne naprave in naprave za odvzem vzorca DNK. Od naprav za sledenje nama je bila najbolj všeč kamera, ki smo si jo lahko podrobneje ogledali.
V drugi delavnici smo si ogledali veliki obori, ki so ju uporabljajo za doseljene rise, da se pred izpustitvijo lažje navadijo na novo okolje. Ker sta bili obori prazni smo si ju lahko ogledali tudi od znotraj, bilo je zelo zanimivo. Na tem mestu sta nam biologinja in lovec razložila, kako poteka bivanje in izpust risov iz take velike kletke. Točno iz te dveh kletk so izpustili rise: Lukaša, Aido in Zoisa.
Tretjo delavnico pa so pripravili učitelji naše šole, biologinja in koordinatorica projekta Špela Eržen, učiteljica fizike Danica Mati Durjaki in učitelj Matej Bohinjec. Spoznali in igrali smo se različne igre na temo velikih zveri: Kdo se boji divjega risa, Kraja lisičjih repov, Lov volčjega tropa …), spoznali različne plasti gozda s pomočjo smešnega plesa in merili temperaturo v vseh štirih gozdnih slojih, sestavljali prehranjevalne verige in splete ter se naučili meriti razdaljo troskoka s tračnim in z laserskim merilnikom.
V popoldanskih urah smo se z avtobusom odpravili domov. Risov na žalost nismo videli v živo, čeprav so bili lahko celo v naši bližini. Bilo je zelo zabavno in poučno.
Jerca Hutter 6. b in Tilka Hutter 9. a
